Kdo vse dela ob nedeljah in praznikih in kakšni so dodatki

V Sloveniji je po zadnjih podatkih statističnega urada RS (Surs) delovno aktivnih nekaj več kot 944.000 oseb, kar je največ od leta 1991 naprej oziroma za kar 27 odstotkov več kot leta 1997, ko je bilo delovno aktivnih oseb najmanj. Zaposlena oseba v Sloveniji je v lanskem letu v povprečju na mesec opravila v povprečju 130 delovnih ur, poroča omenjeni urad.

Ob tem pa v naši državi obstaja veliko poklicev, ki zahtevajo delo 365 dni v letu, tudi ob nedeljah in praznikih, ko si večina delovno aktivnega prebivalstva lahko odpočije. To seveda ne pomeni, da zaposleni v teh dejavnostih delajo vse dni v letu, se pa njihov delovnik zaradi dela ob nedeljah in praznikih močno razlikuje od običajnega delovnika med ponedeljkom in petkom.

Lani je dobra petina delovno aktivnih ljudi pogosto ali občasno delala tudi ob nedeljah

Zanimalo nas je, koliko odstotkov delovno aktivnega prebivalstva trenutno dela ob nedeljah in praznikih in v katerih skupinah poklicev je tovrstnega dela največ in najmanj. Dobra petina delovno aktivnih (22 odstotkov) je lani pogosto ali včasih delo opravljala tudi ob nedeljah. Za 9 odstotkov delovno aktivnih je veljalo, da so običajno ob nedeljah delali. 78 odstotkov delovno aktivnih pa ob nedeljah ni opravljalo svojega glavnega dela.

Leta 2019 je 12,1 odstotka delovno aktivnih oseb pogosto delalo ob nedeljah, leta 2024 pa se je ta delež zmanjšal na 8,6 odstotka. Podoben trend je mogoče opaziti tudi pri skupnem deležu zaposlenih, ki so ob nedeljah vsaj občasno delali – ta se je z 19 odstotkov v letu 2019 zmanjšal na 13,5 odstotka v letu 2024. Na drugi strani je delež oseb, ki nikoli niso delale ob nedeljah, vztrajno naraščal: z 68,9 odstotka v letu 2019 na 77,9 odstotka v letu 2024.

Skupina poklicev z najvišjim deležem delovno aktivnih, ki so pogosto delali tudi ob nedeljah, je skupina kmetovalcev, gozdarjev in ribičev. Med njimi je običajno ob nedeljah delalo približno polovica delovno aktivnih. Sledi jim skupina poklicev za storitve in prodajalci, v kateri je 18 odstotkov delovno aktivnih svoje delo pogosto opravljalo tudi v nedeljo.

Med poklicnimi skupinami, ki ob nedeljah ne delajo skoraj nikoli, so po podatkih Sursa uradniki, kjer nekaj več kot 90 odstotkov zaposlenih ob nedeljah ne dela nikoli. Sledijo zaposleni v poklicih za neindustrijska dela (88,7 odstotka), strokovnjaki (88,4 odstotka), tehniki in strokovni sodelavci (83,1 odstotka), zakonodajalci, visoki uradniki in menedžerji (84 odstotkov). Pogosto nedeljsko delo se v teh skupinah giblje med 2 in 6 odstotki, kar potrjuje, da gre večinoma za poklice z delom v rednem, delovnem tednu.

Kaj pravi zakonodaja?

Delo ob nedeljah in praznikih določa zakon o delovnih razmerjih, ki pravi, da mora delodajalec za delo ob nedeljah in praznikih izplačati dodatek, višina tega pa ni določena z zakonom, temveč z internimi akti ali kolektivnimi pogodbami. Prav tako zakon ne prepoveduje dela ob nedeljah, če je to določeno z naravo dela ali organizacijo delovnega časa. Ob tem pa se dodatka za delo v nedeljo in za delo na dela proste dneve med seboj izključujeta.

V kolektivni pogodbi za javni sektor, ki je bila posodobljena na začetku letošnjega leta, piše, da višina dodatka za delo v nedeljo znaša 90 odstotkov postavke osnovne plače javnega uslužbenca. Višina dodatka za delo na dan, ki je z zakonom določen kot dela prost dan, pa znaša 120 odstotkov urne postavke osnovne plače javnega uslužbenca.

Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije pa določa, da zaposlenim v tem sektorju pripada 50 odstotkov plačila osnovne plače za nedeljsko delo, za delo na praznik pa 150 odstotkov plače od osnovne plače.

Jerkič: Razlikovati je treba med dejavnostmi, kjer je nedeljsko delo nujno, in tistimi, kjer ni

Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič je za N1 povedala, da se ji aktualna zakonodaja glede dela ob nedeljah in praznikih zdi primerna in ustrezna. Je pa po njenem mnenju ključno vprašanje, ali se je vsi držijo. "V primeru, kadar se delodajalec zakonodaje ne drži, včasih tudi zaposleni kršitev ne prijavijo. V podjetjih, kjer imamo organizirane sindikate, torej da imajo članstvo, predsednika in je sindikat tudi aktiven, do kršitev ne prihaja. Že dolgo nisem slišala, da bi bil kakšen problem na račun nedeljskega dela ali glede presežka ur," je pojasnila.

Na drugi strani pa se več kršitev dogaja tam, kjer delavci niso pod okriljem sindikata. Kot pravi Jerkič, se delavci v zelo redkih primerih odločijo, da kršitev prijavijo inšpekciji ali sindikatu. Dodatki, ki jih zaposleni dobijo za nedeljsko in praznično delo, se po njenih besedah razlikujejo, gibljejo pa se nekje med 30 in 100 odstotki, kar pa je odvisno od dejavnosti, ki jo opravljajo.

Jerkič sicer meni, da je višina dodatkov primerna in ne verjame, da bi se lahko dogovorili za višje. Ob tem pa dodaja, da velika večina zaposlenih, ki delajo ob nedeljah in praznikih, praviloma naslednji dan ne dela.

"Dodatki se razlikujejo med dejavnostmi. Nekatere dejavnosti obstajajo, kjer ni mogoče ukiniti nedeljskega dela, saj mora biti delovni proces neprekinjen. Recimo železarne so takšen primer, kjer morajo peči obratovati 24 ur na dan. Pa tudi sezonske dejavnosti, kamor spada tudi gostinstvo. Tam se težko reče, da ob nedeljah ne bodo odprti. Na drugi strani pa so recimo trgovine, ki ne spadajo med tako nujne dejavnosti, da bi morale biti odprte ob nedeljah in smo se državljani tudi že nekako navadili na to, da so takrat zaprte," je dejala Lidija Jerkič.

Navadili smo se, da so trgovine ob nedeljah zaprte

O nedeljskem delu se je namreč v preteklosti največ govorilo na primeru trgovin, ki so bile dolgo časa ob skrajšanem urniku dela odprte tudi ob nedeljah. Septembra 2020 pa je državni zbor z veliko večino sprejel novelo zakona, ki je trgovinam prepovedal poslovanje ob nedeljah in praznikih. Med izjeme so bile uvrščene le prodajalne na bencinskih servisih, pristaniščih, letališčih, železniških in avtobusnih postajah, bolnišnicah in nekatere manjše prodajalne, kjer kupcem strežejo lastniki sami.

Leta 2003 je na to temo potekal tudi referendum, kjer so volilci podprli zakon, da bi bile trgovine ob nedeljah in praznikih zaprte, vendar so se temu uprle trgovske družbe. Čeprav se njihove napovedi, da bo zaprtje trgovin ob nedeljah in praznikih prineslo množična odpuščanja in padec dobička niso uresničile, v Trgovinski zbornici Slovenije še vedno menijo, da je zakon neustrezen.

Kot so lani povedali za časnik Dnevnik, je Slovenija edina evropska država, ki ima tako strog režim prepovedi obratovanja trgovin. Ob 52 nedeljah in 11 praznikih v koledarskem letu to pomeni, da 63 dni trgovci ne morejo ustvarjati prihodkov.